IZZIVI AGROŽIVILSTVA KOT PRILOŽNOST ZA INOVACIJE IN RAZVOJ

Novice, Vabilo - Spot

IZZIVI AGROŽIVILSTVA KOT PRILOŽNOST ZA INOVACIJE IN RAZVOJ

Pred leti so bile inovacije v kmetijstvu redkejše kot danes. Danes je v procesu pridelave hrane zaznano več aktivnosti. Do inovacij prihaja tako pri razvoju novih odpornejših sort, kot tudi pri procesu pridelave hrane. Kmetijska panoga se razvija v smeri robotike, informatike, digitalizacije, senzorike in manjše ali ničelne uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Svetovni trend kmetijstva gre v smeri trajnostne pridelave in uvedbe različnih informacijsko-digitalnih pomagal na vseh področjih proizvodnje hrane.

Vsem novim tehnologijam je skupno predvsem to, da poskušajo nadomeščati primanjkljaj delovne sile in proizvodnjo narediti učinkovitejšo, tako s finančnega kot tudi okoljskega vidika.

Robotika v kmetijstvu je tudi v Sloveniji vse bolj prisotna. Obstaja precej primerov dobre prakse, od mobilnih platform, robotov za manipulacijo z orodji do sodelovalnih robotov, ki nadomeščajo človeka pri opravljanju težkih opravil in lahko delujejo v bližini človeka. Seveda pa je pri tem ključnega pomena standardizacija nasadov oziroma prilagoditev obdelovalne površine, da roboti čim lažje opravljajo svoje delo. Predvsem sadjarski in vrtnarski sektor ima največjo potrebo po čimprejšnji implementaciji kmetijske robotike. Dve glavni smeri robotizacije delovnih opravil pa sta: pobiranje pridelkov in varstvo rastlin.

Na eni strani lahko z uvajanjem robotizacije v kmetijstvo povečamo količine pridelkov, po drugi pa razbremenimo ljudi. V ZDA so kmetje začeli intenzivno vlagati v raziskave in razvoj kmetijske mehanizacije saj so ugotovili, da jim strošek delovne sile predstavlja 20–40 % lastne cene. Poleg tega pa je praktično nemogoče dobiti ljudi za delo v kmetijstvu.

V določenih panogah je robotizacije že samoumevna, kot na primer robotska molža, ki povečajo učinkovitost v prehrani krav, saj so roboti povezani s krmilniki, ki dozirajo krmila na osnovi količine pomolženega mleka, poenostavi pa tudi samo molžo. Na drugih področjih pa se robotski sistemi še razvijajo. Pri obiranju je še vedno izziv primerne hitrosti, saj so roboti v večini počasnejši od človeka. V Laboratoriju za robotiko in elektrotehniko pri Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer imajo več projektov v zvezi z robotizacijo v kmetijstvu razvijajo mobilni robotski sistem za pobiranje stebelne zelenjave (špargljev) in mobilni robotski sistem za nadzor paradižnikov v rastlinjaku.

Slovenija na področju robotizacije z različnimi organizacijami sodeluje z Japonsko na področju digitalizacije 5.0 tudi na področju kmetijstva.

Na Japonskem z droni najprej nadzorujejo rast rastlin, odkrivajo tudi zgodnje bolezni in škodljivce, za tem pa z zbiranjem podatkov in s pomočjo umetne inteligence optimizirajo pridelavo rastlin s primerno količino potrebnih hranil ali škropiv. Na koncu s primerno obdelanimi podatki tako avtomatizirano pridelavo končajo z roboti.

Japonska ima več primerov robotizacije. Poleg traktorskih robotov, ki nadomeščajo delovno silo pri težkih opravilih na poljih je podjetje Agrist razvilo robot, ki je specializiran za pobiranje zelenih paprik v rastlinjakih. V Panasonicu so razvili robot za obiranje paradižnika, medtem ko so v japonski nacionalni organizaciji za kmetijstvo in raziskavo hrane izdelali poseben robot za obiranje jagod.

Pri nas je ta hip bolj v ospredju digitalizacija, čeprav tudi robotika vstopa na vsa kmetijska področja. V Sloveniji so v uporabi senzorji za namakanje in nadziranje stanja tal, ki optimizirajo porabo vode glede na informacije o strukturi tal, roboti za čiščenje hlevov in priključki za obdelavo tal, varstvo rastlin in spravilo pridelka, ki so satelitsko vodeni in delno robotizirani ter mnogo poskusnih tehnologij (npr. samohodni stroji z različnimi senzorji in opravili).

Nekatere kmetije uporabljajo nadzor iz zraka za hitrejše ugotavljanje bolezenskih znakov rastlin, za pomanjkljivo oskrbo s hranili ali za pomanjkanje vode v rastlinah.

Živinorejske kmetije s prirejo mleka lahko na osnovi analiz mleka dobijo vse podatke o proizvodnji, prehrani in zdravstvenemu stanju živali.

Nekateri kmetje uporabljajo tudi elektronske sonde za merjenje količine zelene mase na travnikih. Zelenjadarske in sadjarske kmetije uporabljajo natančne lokalne vremenske in fitoinfo podatke za namen namakanja s ciljem manjše porabe vode v kmetijstvu in pravočasne zaščite pred škodljivci in boleznimi.

Z namenom ogleda dobrih praks s tega področja se bomo 27. septembra v okviru SPOT Svetovanja Goriška odpravili pogledati kaj na tem področju počnejo Italijani. Obiskali bomo tehnološki park Polo Tecnologico Alto Adriatico v Pordenonu.

Avtorica prispevka: Andreja Vister

Objavljeno: 24.8.2022

VIRI:

Projekt »Spot Goriške regije 2018–2022« je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj: www.eu-skladi.si, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: www.mgrt.gov.si ter SPIRIT Slovenija, javna agencija: www.spiritslovenia.si.